FOTO: Marko Ocepek 2012 (V pričakovanju Tara Siana, v 9 mesecu nosečnosti)
Po navadi pričnemo v osmem mesecu razmišljati o porodu, kako bo, kje, a bo bolelo, zakaj se odločit,… Jaz nisem o tem nikoli razmišljala, kajti med prvo nosečnostjo sem pisala zaključke za svojo magistrsko nalogo, ki sem jo uspela oddat “zadnjo minuto” pred rokom poroda, tako da ni bilo časa za preveč razmišljanja. Prav tako pa sem imela bolečine že skoraj celo nosečnost, tako da sem bila na vse priravljena, ker sem mislila da hujše ne more biti kot to. No potem sem seveda ugotovila, da so lahko še malo hujše bolečina, ampak tiste so bolj kratke in imajo tudi hitrejši konec, če si pomagaš še z epiduralno pa si itak v sedmih nebesih…tako da je lažje in hitreje konec vsega ;)))
Zdaj imam še slaba 2 meseca do konca nosečnosti in seveda še samo toliko bolečin-juhej 😉 Za vse tiste, ki še niste rodile, verjemite, da je porod še najmanj strašen proti temu, da imaš tako bolečo nosečnost od 14 tedna naprej.Bolečine maksimalno enega dneva med porodom bodisi da “naravno” rodite ali pa s carskim rezom je resnično takoj pozabljeno, ko vidiš svojega novorojenčka. Tudi okrevanje po CR ali po šivanju zaradi raztrganin ipd. je ok, zato nič se bat, ker takrat bo čutit pol manj bolečin, ker boste omamljene od največje jubezni- vašega dojenčka 😉 P.s. če pa se res preveč bojite bolečin poroda oz. vam ni za trpet, pa vam predlagam epiduralno anastezijo. Jaz sem jo dobila po nekaj urah umetnih popadkov, ki so zelooo boleli, ampak če bi bila odprta bi bilo super, ker bi morala le še izstisnit in tadadaaaa,… Ker pa pri meni ni bilo tako in se je Tara zataknila sem potem uživala na epiduralni in se smejala in pogovarjala po telefonu in z možekom sva debatirala itd… V glavnem najlepši del poroda 🙂 Zato vsaki, ki ne mara trplejnja in bolečin naj gre na epiduralno!
Pred tem sem imela tudi svoje popadke že dober teden, ampak se nisem dovolj odpirala, zato so mi na koncu 1 teden po roku morali dodat umetne popadke, ker je bila plodovnica že umazana – to pomeni, da je Tara v trebuščku že bila “pre-dolgo” in se je pokakala,… Tako da hvala Bogu, da so to naredili, ker drugače bi bil lahko bolj črn scenarij 🙁 Tako da punce-nosečke poslušajte sebe, svoje občutke, svoje telo,…in vztrajajte pri tem kar čutite!!! Naj vam ne bo neugodno rečt, da vas je strah ali pa da ne želite bolečin oz. da bi raje šle na carski rez. Žal pri nas še cr ni izbira, ampak če imate psihične ali kakšne druge probleme v nosečnosti lahko zanj prosite ginekologa, ki vas bo pravilno usmeril ali je to za vas pametno ali ne.
Ker se je moj porod zapletel sem po skoraj 12 urah pristala na kirurški mizi in Tarica se je rodila z carskim rezom. Mož je bi zraven , tudi sama sem bila budna in spremljala porod, tako da sva jo takoj videla in zajokala 😉 in takrat sem si le mislila to je to, pa četudi me zdaj zmanjka,.. Bila sem že ressss utrujena, mož je rekel da sem bila čist zelena (kot da bi gledal konec filma Braveheart), niti roke nisem več zmogla dvignit,… Potem pa so me zašili in spet sem videla naše sonce in vse sem pozabila 🙂 …no ja, vseeno sem jim rekla za orng dozo protibolečinskih tekočin v žile ;))))
Tokrat pa so mi že v naprej povedali, da moramo cr naredit prej, da ne pride do popadkov, kajti sem imela med prvim porodom zelo stanjšano maternico zaradi vseh krčev in popadkov med nosečnostjo,…tako da grem cca. 14 dni pred rokom na carski rez v Postojno, kjer so res prijazni in strokovni kirurgi, ginekologi, anastezisti in sestre 🙂 P.s. najbolj me pa prepriča Postojnska porodnišnica, zato ker delajo CR tudi na spiralni oz. epiduralni anasteziji in ni tako hudega okrevanja in seveda DR. Merlo, ki dela tak majhen rez, ki ga res lepo enakomerno zašije od znotraj (šivi niso vidni), da sem že po pol leta bila v bikinkah brez, da bi se kaj opazilo,… 🙂 Po carskem rezu je res pač malo več bolečin zaradi šivov, ampak verjemite, da je to najmanj proti vsemu pred tem – no ja vsaj pri meni je bilo tako 😉 Tako da že komaj čakam našo malo pikico, da pride na Svet 🙂 <3
Vsem bodočim mamicam želim SREČNO <3 ! ****
V naslednjem blogu pa vam napišem, kako se pripravljamo Fortuneki na novorojenčico 🙂
