Sharing is caring!

Tokrat pa se moram razpisati o popoldanskih dejavnostih in dodatni okupaciji za otroke, ker sem že nekajkrat naletela na pogovor med mamami, ki imamo res različna mnenja. Menim, da nobeno ni napačno, kajti vsak ima svojo strategijo in želje za svoje otroke. Zato preden pričnete brati dalje, vas prosim, da se ne jezite name, če ste bolj ambiciozni od mene glede svojih otrok, ker nimam nič proti temu. To je le moje mnenje in moje stališče, ki ga imam trenutno. Možno, da se mi z leti mojih otrok obrne, ampak zdaj si želim zanju le, da imata ogromno prostega časa, ki ga lahko preživita z družino.

Moje razmišljanje glede varstva in/ali okupacije za otroke se je pričelo, ko mi je moja babica rekla, da naj imam otroke takrat, ko jih bom lahko sama imela. To pomeni, ne babice in dedki, ne sosedje, ne sorodniki in seveda ne varuške,… Jaz sem to vzela resno, kljub temu pa upala, da bom kdaj pa kdaj le imela kakšno varstvo, da lahko z možem kam greva po svoje, ampak to je pri nas zelo redko. Moja mami je edina, ki nam lahko pomaga, ampak tega ne jemljem samoumevno in jo prosim le kadar res potrebujem varstvo. Zato vam lahko povem iz lastne izkušnje kako je to, če si za vse z možem sam. Zdaj pa bi vam lahko jamrala, kako smo si ubogi, ampak vam ne bom, kajti midva z možem sva si želela otroka in s tem podpisala, da bova midva tista, ki jih bova vzgajala, pazila, zabavala, učila in jim nudila družino vsak dan. Zato greva v vrtec in šolo po njiju kadar lahko prej, sicer okoli 16ure in smo skupaj do 20h, ko se pričnemo pripravljat za spanje. A ste že kdaj pomislili, da so učitelji in vzgojitelji tisti, ki so več časa z našimi otroci kot mi? Zato jih jaz tako zelo spoštujem in sem srečna, da imamo to srečo, ker imamo tako super vrtec Galjevica in šolo OŠ Oskar Kovačič.

Zdaj pa preidem k bistvu. Te slabe 4ure na dan, ko smo skupaj z otroci med tednom, nekateri napolnijo s “101” obveznostjo za otroka. Jaz priznam, da sem vedno poprej govorila, da bodo moji otroci hodili dodatno na en tuj jezik, en šport, eno glasbilo, dramatiko/gledališče, ples,…. Zdaj pa vidim, da bi jima s tem jemala otroštvo, prosto igro, ki je tudi v vrtcu ni toliko, kaj šele v šoli. To vse je vodena igra in ne prosta. Prav tako jima s tem vzamem naju z možem, družino in imamo premalo skupno preživetega časa,… Zato v premislek vsem staršem ali si vi želite biti vodeni tudi doma, ko niste v službi? Ne, jaz tudi ne. No ja, moža že moram malo ubogati tudi doma, ker sicer on ne bi mene ;)))

Zato smo se čez poletje in na začetku šolskega leta pogovarjali z eno in drugo hčero o željah, o uspehu, ciljih, o vseh možnih športih, glasbi,… Tako sva z možem ugotovila, kaj si vsaka želi najbolj. K temu jih bova vpisala, sva bila enotna. Torej isabella seveda želi le konjčke. Pri njej je to najlažje, ker ona ve, da bo jahala in se ukvarjala s konji že od 2 leta. Ona konje sanja podnevi in ponoči 😉

Pri Tari pa smo ugotovili, da bi vse. Ona želi vse kar je možno. Zadnjič se je prijokala domov in pravi: “mami, zelo sem huda nate.” jaz pa: “Zakaj? ” Ona: “zato, ker me nisi vpisala k nogometu, jaz pa obožujem nogomet.” Hahahhaha. Res ne vem od kje ji to, ampak mi doma nogometa niti ne gledamo, prej bi rekla košarko, če že… Tako da sem šokirana od Tarinih idej vsak dan znova 😉 Zdaj ima v šoli po pouku en dan pevske vaje, en dan plesne vaje in zdaj jo je bilo še “ona pravi – nujno” vpisati na tenis. Ampak to je še vse super, kajti je to vse v času popoldanskega varstva v šoli in ne obremeni mene, moža, sestrce, da bi bili taxi služba in nam s tem ne gre skupen družinski čas, ki je namenjen druženju in za prosto igro doma ali na kakšnem obisku, na rojstnem dnevu,…

Seveda, pa da ne boste mislili, da sem zapečkarska staromodna mati, pa smo se kljub temu dogovorili, da so četrtki izjema in takrat sva pač z možem taksista.

Isabella je izbrala trening jahanja konjev na RANČU OKORN Orle nad Ljubljano. P.s. by the way >> zeloooo jih priporočam, ker je to majhna kmetija z zelo prijaznimi učitelji, domačnost, spoznavanje njihovih res prijaznih konjev in drugih živali, to je prav življenje na kmetiji in ne le jahanje. Za takšne majhne škratke pa je to najbolj pomembno. Mi gremo včasih tudi družinsko na njihove tečaje/delavnice konjeništva k njim. To je ob sobotah, če koga zanima jih kontaktirajte. Klara in Jaka sta lastnika in sta res super <3 Več o Ranču >> NA KMETIJI JE LEPO 

Tara Siana pa si je zaželela osnov igranja na klavir in ob enem nastopanja, kar smo našli pri vedno čudoviti Neishi in njeni Šoli rock’n’rolla . Tara jo obožuje, zato vem, da bo potegnila iz nje najboljše in tako bomo videli ali je sploh pravi talent za glasbo in nastopanje ali bo to le njen hobi, da nam bo lahko zaigrala božične pesmice v decemberskem času 😉

K njej hodi 2 krat mesečno in 2 krat mesečno gre na kotalkanje, kajti je res velika Soy Luna fenica ;))) Tako da je vpisana v Šiško dvorano Gib, kjer je res super kvalitetna ekipa pod vodstvom Blanke Kante za umetnostno ali plesno ali tekmovalno kotalkanje. Če vas zanima imajo vpise pod >> LUNA KOTALKANJE

Torej, kaj menite vi? Kako vi usklajujete vse to?

Komentarji

comments

Sharing is caring!

Comments are closed.