1. Ko osvojimo (po navadi že prvi mesec ali pa v drugem) vso osnovno zelenjavo lahko pričnemo z mešanjem ter dodajanje novih. Katera zelenjava je še priporočljiva (npr. kdaj uvajamo stročnice in zelenjavo, ki napihuje ali je težje prebavljiva – npr. grah,fižol, brokoli, cvetača,koruza,..?)
Kavdija Kosič iz BoobeeFoodee odgovarja: ” Že 4-5 dan lahko dojenčku ponudimo nov obrok z mešanjem dveh, že znanih, živil. Prav tako lahko potem 5-6. dan uvedemo krompir in imamo super hranljiv in slasten obrok že dokaj hitro. Recimo nežen korenčkov pire (2/3 korenčka, 1/3 krompirja, malo materinega ali adaptiranega mleka in žlička kvalitetnega hladno stiskanega rastlinskega olja, recimo laneno in imamo super dober obrok). Dodamo le eno novo živilo na dan ali 2 zraven že znanih. V drugem mesecu pa postopno vse – sezonsko seveda.”
Ker je bila ob našem uvajanju prve mesece zima, sem najprej uporabila vso gomoljno in korensko zelenjavo, ki sem jo dobila doma in od bližnjih kmetov,.. Vključevala sem za okus še koromač in celo posoparjen avokado ter dodajala kakšno malo žlico olja (hladnostiskano olivno, repično,..). Sama uporabljam domačo zelenjavo, od domačih proizvajalcev, včasih pa tudi kupim bio zelenjavo v trgovinah (npr. Hofer in Lidl imata super kvaliteto in dobro ceno).
2. Kaj pa meni o vsem tem Klavdija?
” Sezonsko, da! Pri tem pa stojim trdno kot kamen; lokalno sezonsko domače, čim več in čim večkrat. Zato ker hrana na tak način pride od zemlje do krožnika v res kratkem času; zato ker s tem konec koncev podpiramo lokalne pridelovalce; zato ker je Slovenija res bogata s kmetijami in zato, ker je najbolj smiselno jest sezonsko, saj je naše telo temu delno prilagojeno. Pozimi korensko zelenjavo, poleti bolj lahko in bogato z vodo (bučke recimo).”
3. Bio, eko? Se splača kupovat te izdelke?
Od začetka vsekakor oz. če je le možno, da dobimo domače in preverjeno. Pa ne zato, ker je to modna muha, ampak zato ker vpliv konvencionalnega pridelovanja na živila ni še raziskan in nežnemu dojenčkovemu organizmu in ker želim nežnemu organizmu dojenčka ob uvajanju nuditi čim bolj “čisto” hrano, s čim manj dodatki in onesnaženostjo, kot je le možno. Ko se navadi črevesje na novo hrano, v kasnejših mesecih lahko seveda postopoma prehajamo na integrirano domačo pridelavo, pa tudi konvencionalno; le dovolj zrel naj bo otrokov organizem, da bo zmogel vse predelati. 🙂
4. Ne smemo pozabiti, da se v drugem mesecu uvajanja GH lahko dodajajo k zelenjavi že brezglutenska živila (proso, kvinoja, polenta, riž,..). Jaz rada eksperimentiram in dodajam različna živila, ki jih kuham kar zraven zelenjave, da ima vse skupaj boljši okus, nato pa zmiksam. Lahko pa skuhamo zelenjavo v vodi, ki jo odlijemo, odmerimo in v njej skuhamo npr. polento. Nato premešamo skupaj z že zmiksano zelenjavo,..
5. V drugem mesecu lahko dodamo že kakšen obrok več, če je otrok popolnoma osvojil npr. kosilo. Naša Isabella je pričela z drugim obrokom kasneje. Kaj priporoča strokovnjakinja Klavdija?
“Tako je, drugi mesec se uvede drugi obrok; naj si bo to zajtrk ali pa večerja (mi smo, pa tudi veliko mamic se odloči za večerjo, saj imajo občutek, da se otrok ponoči večkrat prebudi zaradi lakote).
Tako se lahko uvede sadne in postopoma tudi sadno-žitne kašice za zajtrk ali pa žitne kašice za večerjo. Mi smo se odločili za slednje in potem dokaj hitro že prehod tudi na zajtrk. Kot pravim, slediti je treba otroku in njegovemu ritmu; če imamo občutek, da je po obrokih mleka hitro lačen, zakaj pa ne poskusiti z novim obrokom goste hrane? Pomembno je le, da na isti dan ne mešamo dveh novih živil – torej nekaj novega za kosilo in še za zajtrk, ker ob morebitnih težavah ne bomo mogli definirati, kaj je krivec.
Mi smo pri Tari in Isabelli pričeli s pozno popoldansko malico, kajti smo ji zvečer pred spanjem še vedno dali flaško z mlekom, da je ob njej kar zaspala 🙂 Jaz sem ena tistih mam, ko nisem komplicirala pri pripravi 2. obroka in sem kašice kar kupila – instant različne. V večini večzrnate ali pa tudi kar mlečne “gris, žita,..”. Zraven pa sem večkrat zmiksala kakšno sadje,… Kupim pa po navadi kar DM znamko z bio oznako ali pa Alnatura, Hipp bio in zadnjič sem kupila tudi te nove kaše Hoferjeve znamke, ki so prav tako bio 🙂 Millupa je pa znano da je najbolj dolgo na tržišču in v večini menijo, da je zato tudi “najboljša”, ampak vse nimajo certifikata za bio,.. Ker pa nisem lih “fanatik” na bio izdelke, sploh ne če ne vem od kod izvirajo, kupim včasih tudi brez certifikatov, če nimam druge izbire (cena:kvaliteta) v tisti trgovini,.. 😉
6. Klavdija kaj pa ti meniš o mlečnih kašah, ki jih lahko kupimo in zmešamo le z vodo?
“Sama bi se v primeru, da mamica doji, odločala za nakup instant kašic (pirina, prosena, riževa), ki nimajo dodanega adaptiranega mlekain jih pripravljala z vodo ali rastlinskimi napitki, pozorna pa bi bila na to, da otrok še vedno dobi dovolj materinega mleka. Te kašice so hitrejša rešitev; lahko se odločamo tudi na nakup raznih zdrobov, kosmičev in “surovih” mletih in pol-pripravljenih žit (recimo kuskus, bulgur) in jih skuhamo na vodi ter dodamo mleko naknadno – to pač terja nekaj minut več za pripravo.
Če dojenček pije adaptirano mleko, pa so potem na voljo tudi kašice, ki imajo že mleko dodano in jih pripravimo z vodo. Izbire je kar nekaj; lahko pa tudi kombiniramo. Sama sem bila pozorna na to, da so kašice absolutno brez dodatkov (sladkor, čokolada, dišave, ipd.), saj sem mnenja, da naj se dojenček od začetka navaja na “surov” okus, kasneje pa lahko dodajamo razne okuse po naši želji, pa še bolj zabavno je tako. Včasih v zdrob nekaj cimeta in malo banane, spet drugič malo vanilije in naribane hruške ali pa pokuhan kompot iz sliv, v katerega zakuhamo kuskus, njam. 🙂 ”
Da ne pozabimo napisati, ko pričnejo dojenčki s gosto prehrano jim lahko pričnemo ponujat tudi tekočino (prekuhana voda, lahko ionizirana, kuhani baby čaji brez sladkorja seveda 😉 )
Med 6. in 7. mesecem že uvaja gluten, tako da se lahko po tem mesecu že počasi poigraste z okusi tudi drugih, glutenskih žit (pšenica, pira, tritikala, kamut, oves, rž in ječmen).
Naši pupici sta osvojili 2 obroka v petem in šestem mesecu, ampak še brez glutena. Tari smo pričeli dajat zajtrk s sadjem prehitro, zato smo pri Isabelli popravili napako in pričeli uvajati zajtrke komaj v 7. mesecu, ki smo jih celotna družina jedli že kar skupaj 🙂 Več o tem kaj se je zgodilo in kako delati zajtrke za vse skupaj, pa vam napišem v naslednjem blogu 🙂
JEDILNIK za uvajanje v prvih dneh: BOOBEEFOODEEJEDILNIK1
Tukaj pa si lahko preberete o uvajanju v GH priporočilo od pediatrov
Več o AM in o enostavnem hranjenju ponoči HRANJENJE DOJENČKOV NA IZI, ČE NI NA ZIZI .
SREČNO UVAJANJE V PRVEM MESECU
ISABELLA 5 MESECEV – 1. mesec uvajanja, ISABELLA V 6 MESECU UVAJANJA GH – 2. mesec uvajanja
SLEDI : Srečno uvajanje GH v 3. in 4. mesecu (to je po navadi v 7. in 8. mesecu starosti dojenčka)