Ja, res je, 10 let že vztrajava skupaj v zakonu. Od takrat se je marsikaj spremenilo in ne, ne mislim le to, da mi poročna obleka ni več prav ali da mi poročni prstan ne gre več na prstanec. K sreči sva si kasneje dala tetovirat prstane in zdaj lahko lepo rastejo z nama 😉 Ja, pri nama pač gre ljubezen skozi želodec <3

Preden sva se poročila sva bila dva razvajena posameznika, ki sta imela rada svobodo, vsak svoje ambicije in lepo užitkarsko življenje. Ko sva se srečala sva kar hitro vedela, da sva dva užitkarja, ki lahko še bolje uživata skupaj. Zato sva se kar hitro skupaj preselila in malo za tem se nekje med Bahami in Puerto Ricom, na križarki po imenu Costa Fortuna, tudi zaročila. To leto je bilo tudi najino poročno leto, pisalo se je 22.11.2008. A se spomniš Silvek? Imaš namreč bolj slab spomin, ampak datumov pa ne izpustiš nikoli, ker imaš hvala bogu pameten telefon. Le kaj bi brez njega ane?

Zdaj po 10 letih ti lahko povem iskreno, da še takrat nisi bil zrel, se vženit s štajerko , ampak ker sva želela družino je bilo tako prav in željeno. Nov svež začetek je vedno najboljši start. In vidiš dragi možek zdaj, da sva čutila in naredila vse prav. Vesela sem, da sva prebrodila skupaj vse krize in da med tem nisva podlegla nobeni pasti, ki nama jo je življenje naklonilo. Vztrajaš z mano tudi, ko te “vzgajam”, da postaneš pravi dec vreden štajerke #lol 😉 Preden sva se poročila, so ti vsi prijatelji povedali, da po poroki ne rabiš več psa, ker boš vzel štajerko. Tako da si vedel za ves drobni tisk in kljub temu vse podpisal. Najine zlate priče, pa so pri tem seveda pripomogle 😉

Res sva dva popolnoma različna individuma, ampak sva to črno in belo vedno znala pretvorit v jin&jang in gledala v isto smer. Zato nama je uspelo priti do sem, kjer sva zdaj. Hvaležna sva lahko, da nama je življenje, kljub pastem, ki sva jih mogla preskakovat, dalo čudovito družino. Najlepše kar lahko dobiš v življenju imava, to sta najini 2 zdravi punčki. Če naju ni poročna pogodba povezala za vedno, sta naju pa povezali najini hčeri.

Zato, upam, da se danes 10 let kasneje končno enkrat spomniš, da imaš ženo, ki ima rada tudi kaj več kot v naprej dogovorjeno kosilo ali šopek rož. Saj veš, da znam biti skromna, ko je čas za skromnost, ampak zdaj je pa čas, da se zbudiš in me s čem presenetiš tudi ti. Deal? “V tem delu apeliram na vas in upam, da ga kdo spomni, da imava 10 let poroke 😉 “

Hvala ti možek, da si in da tudi ti vztrajaš z mano, ker vem, da je včasih težko s tako “razvajeno” štajerko, sploh če ti vsak dan zada novo nalogo in vsakih nekaj mesecev nov projekt 😉 Ampak verjemi, tudi jaz se učim od tebe. Prej sem bila preveč kolerična, zato vem, da si s tabo bildam prag potrpežljivosti, mirnosti. Vrhunec šolanja pri tebi pa je, da znam po 10letih zakona celo kakšno uro v brezdelju ležat na kavču 😉 <3

Glavno pa je, da veš, da si še vedno NR.1 MOŽ <3

LOVE U možek! Upam, da nama uspeva še naprej in da pričneva plesat tango, ne le Dunajca 😉 <3

P.s. za bralce, ki se odločate bi ali ne bi >> Še vedno sem mnenja, da je poroka ena najpametnejši odločitev dveh zaljubljencev, preden se odločita skupaj ustvarjati družino! To je kot pogodba med dvema, pri kateri se obvežeta, da bosta vztrajala na skupni poti, četudi jima življenje zada veliko pasti! Verjamem v poroko in upam, da mi ta pravljica ostane za vedno!