Danes je 15. oktober, dan, ko se spomnimo otročkov, ki jih žal ni z nami. Ti otroci so se rodili prehitro ali so to bili spontani splavi v nosečnosti, bodisi splavi zaradi stiske in druge podobne zgodbe, ki si jih noben ne želi, ampak so žal tudi te del življenj. Poznam kar nekaj žensk, imam tudi nekaj bližnjih prijateljic, ki so izgubile otroke v fazi nosečnosti. Poznam takšne, ki zaradi tega niso imele težav in tudi takšne, ki so zelo trpele. Zato mislim, da je dobro, da se vse ženske zavedamo kaj se dogaja in da žel nismo vse srečne nosečke, vedno s srečnim koncem. Smo tudi take, ki smo se celo nosečnost borile zato, da zadržimo otroka v sebi in nam je to k sreči uspelo, nekatere pa so imele žal tudi slab konec. Zato se danes spomnimo na vse te lepe dušice <3

Z vami pa delim tudi zgodbo moje svakinje Tinkare Fortuna, na katero sem zelo ponosna! Imela je 3 žalostne zgodbe preden je rodila vse 3 čudovite punčke.

Tinkara : “Za mano so trije spontani splavi in to so res zelo žalostne zgodbe, ki bodo zavedno ostale v mojem srčku, a sem zaradi njih se močnejša in še bolj hvaležna za moje tri zdrave deklice.”

Klik na njeno zgodbo >> TINKARINA ZGODBA DO SREČNEGA KONCA

Na ta dan sem naredila še en zapis, kajti menim, da je pravi dan za izpoved. Nikoli namreč nisem napisala, kaj vse sva z možem naredila za naš srečen konec. Čakanje je bilo dolgo >> 4 LETA ČAKANJA NA TARO