Dopust, kaj je že to?
Malo sem zadnja leta pozabila kaj je dopust, kajti sem “brez službe” in hodimo le na krajše izlete/vikende, gremo tudi v kamp k moji mami v Pulo, na obisk k očetu, ki živi v Zadru,… Tako da se mi že prav lušta, kakšnega orng dopusta, vse od kar sem rodila Taro 🙂
Najprej vam moram povedati, da obožujem Slovensko Primorsko, ampak včasih si pa res zaželim lepe čiste vodice, kjer vidim kamenčke in mi je užitek natakniti masko ter plavutke in odplavati v podvodni svet. Zato žal moramo vsaj do sosedov Hrvatov, kjer je včasih celo presenetljivo super, včasih pa me šokirajo tako zelo, da si mislim tukaj pa me nikoli več ne vidijo,… V glavnem opisala vam bom moj vidik dopusta in kaj se mi dogaja zdaj, ko se nam je pogled na dopust malo spremenil zaradi otrok in smo še vedno smo v iskanju tistih ta pravih počitnic za vse nas Fortunčke skupaj.
Ko sem bila še “samska” in mlajša sem preživela večino poletja na morju. Kot najstnica na očetovi barki, na Slovenskem primorju, Hrvaškem in Italjanskem morju, nato sem imela ogromno prijateljev s katerimi smo se družili in hodili skupaj na razna “križarjenja, jadranja,..”, zato nisem bila navajena plaže.
Na plažo sem se vedno mogla uredit, oblečt kopalke, oblačila,…ni bilo primerno skakati v vodo ali pa se potapljati, ležati si moral kot sardelica en zraven drugega,.. V glavnem od nekdaj vem, da plaže niso moj sanjski “dopust”, dokler nisem spoznala mojega možeka, ki pa nima barke, jahte, niti čolnička in sem se poleg njega sprijaznila tudi s plažo, ker s tapravo osebo je tudi plaža čist super – no ja v prvi fazi zaljubljenosti že,… :)))) Zato sva s Silvotom ogromno potovala (nekajkrat letno) in eden najinih sanjskih dopustov je bilo križarjenje po Indijskem oceanu in plaža na Sejšelih 🙂 Vuhuuuu. Na to plažo pa se lahko podpišem sem rekla. Ne potrebujem sploh nobenega čolna.
V mivki sem delala potičke tako dolgo, da me je opeklo, kot še nikoli v življenju prej. Mož mi je rekel namaži se, jaz pa njemu, neeeee mene nikoli ne opeče ;))) Jap Afriško sonce ni hec 😉 Kasneje sva venomer iskala podobne destinacije, ampak vse so bile le približek Sejšelom. Zato sva rekla, da nadaljujemo iskanje bele mivke, zelenega kristalno čistega morja, popolnih kamnov, palm in hrane skupaj z otroci. Nato se nama rodi Tara Siana. Hmmmmm. Ko je bila stara nekaj mesecev smo rekli, zdaj je zima, gremo na toplo. Hmmmm. Jaz nisem bila za akcijo, mož pa se je strinjal, da bomo počakali, da bo Tara shodila. Minejo meseci in pride poletje. Kam zdaj? Hmmmm. Vse pakirat za nekaj dni, Tara še ne hodi, ne moreš je kar povsod odložit, Partya marsikje ne sprejmejo,… Kam? Oki, gremo kar v bližino na Hrvaško v mobilno hiško čez celo poletje.
Kolegi so namreč zaradi otrok radi v kempih in vsi so zelo zadovoljni, zato sem mislila, da bo mobilna hiška prava izbira za nas. P.s. šotor in jaz ne greva skupaj, ker celo noč ne spim od strahu,.
Prikolica tudi ne, ker ni wc-ja in kopalnice – to je pri meni nujno vsak trenutek. Moj problem je še to, da sem alergik in me vsak prah zmoti, pričnem kihati in to mi lih na “dopustu” ne paše, kajti potem moram še tam jesti Claritine, kjer bi naj dvigovala imunski sistem in nabirala zalogo aerosola za zimo,… 😉
Celo poletje smo takrat preživeli v Kampu Brioni pri Puli, kjer je čist luškan miren kamp. Tara pa je vsakič, ko smo šli domov za nekaj dni, tako zelooo uživala, da smo podaljšali bivanje doma, ker se nam je zdelo, da smo končno na “dopustu”,.. Takrat se še nisem zavedala, da smo šli z glavo skozi zid, preko naših občutkov, v kamp-hiško in to samo zato, ker naj bi bilo to všeč otrokom,… Ja, že mogoče večjim otrokom ali pa če je to stil dopusta, kjer uživajo tudi starši, ampak mi smo tam non stop samo delali, čistili, kuhali,… To v glavnem zame ni dopust! Zato smo potem hiško prodali in ugotovili, da raje gremo samo 1 x na morje v “Hotel” in lahko gremo vedno drugam, kjer mi nekdo da brisače, menja posteljnino, imam pripravljen zajtrk, ne rabim pomivat posode, kot pa cel mesec v kemp. Tudi pri pakiranju je manj težav, ker vse kar rabimo je nekaj oblekc, kopalke in kakšno igračo za v vodo. Ko pa smo pakirali za kemp, pa rabiš še vse ostalo in tega je res ogromnooooo.
Vsak mora najti sebi primeren “dopust”, ni za vsakega vse. Poznam kolege, ki so finančno dobro situirani, pa ne bi šli drugam kot v kamp in to v prikolico, nekateri so si kupili mobilne hiške v kempih in nekateri celo obožujejo “robinzonsko” življenje brez elektrike, v šotorih,.. V glavnem 100 ljudi 100 čudi ane? 😉
Zdaj smo preživeli spet nekaj dni v mobilni hiški moje mame in spet ugotovili isto stvar, mnogo več delaš kot uživaš… Je pa res to lep miren kamp s pogledom na Brione in popolni sončni zahod, dobra restavracija in igrala z lepo novo teraso za kavico in zato se še vedno radi vračamo vsaj za nekaj dni na leto in izkoristimo mamino gostoljublje 🙂 Letos namreč je bilo boljše, ker še zdaj junija ni bilo vročine ali gužve v kempu in smo hodili po izletih in uživali 🙂
Lani v glavni sezoni pa so nas popikale mravlje, pa komarji, pa ješ zunaj in ti nagajajo ose, če si not ti na teh parih kvadratih klima preveč piha. Najhuje pa mi je, ker nimam svojega prostora na plaži ali pa za Taro in Isabello največji minus je, da ni bazena, tudi če je slabo vreme nimaš kaj za počet, ker ni notranjih bazenov,…
Pol pa še ti “nevzgojeni” otroci na plaži, ki hodijo preko mene, z mokrimi čevlji stopajo po moji ležalki, stojijo in lulajo zraven mene in jaz moram vse to gledat in se imet fajn ? Hmmmm. Glede nato, da sem rekla, da ne bom pomivala posode in ker kuham vsak dan doma in v “službi”, bomo tokrat hodili jest v restavracije, pizzerije,.. Na koncu, ko potegneš črto in ugotoviš, da za tak stil kamp dopusta zapraviš isto ali več, če plačaš še najem hiške, kot v hotelu s polpenzionom vred,.. To je dokaz, da si moramo iskati dopust po lastni meri, po počutju, kajti zapravili bomo enako količino denarja, če si bomo privoščili nek “priboljšek” v kampu ali pa plačali storitev v “povprečnem” hotelu.
Naši dve pupi najbolj uživata v Portorožu, ker je mivka in ogromno igral na vsakem koraku. Zato radi gremo tja, prav tako pa je super lokacija, podobna Portorožu, da je vse v eni ulici ob prelepi plaži in tudi čistem morju > Biograd na moru. Lani, ko smo bili pri očetu v Zadru, smo obiskali še kolega, ki ima tam restavracijo in smo se imeli res fantastično 🙂
ZAKLJUČEK: Res Hvala Bogu, da sva z možem podobna “vrsta” in da oba uživava v potovanjih, Hotelih, križarjenjih,…kajti to bodo pravi dopusti za našo družinico kajne možek? 😉
Prav tako mi je všeč, ko gledam vse te lepe luksuzne avtodome in se z njimi lahko pripelješ v prvo vrsto ob morju, vidiš več krajev na poti in ob enem imaš lahko vse s seboj za otroke in zase in ni potrebno preveč razmišljat o pakiranju, ker je dovolj prostora 🙂 Tako da si bomo v bodoče, definitivno sposodili kakšen avtodom in vam seveda poročam še to izkušnjo.
Prav tako pa bi seveda z veseljem imela kakšno lepo novo mobilno hiško, v kakšnem lepem kampu v prvi vrsti ob morju, kajti za ta denar ne moreš dobiti nobenega stanovanja tako blizu morja. Če ne prej, ko in če bomo kdaj v penziji :)))
P.s. samo službo še rabim prej ;)) Pa moj oče mora že enkrat končat to “obljubljeno veliko barko”, da lahko še mi malo plujemo po morju, kot sem jaz, ko sem bila mlajša, ane ati ? 😉
Tudi ta mobilna hiška od naših kolegov je lepa, rustikalna, s prelepo urejeno okolico, zelišči in jo pravkar prodajajo, če je kdo, ki je zainteresiran za nakup v res prekrasnem mirnem kampu blizu Pule, me lahko kontaktira.
….se nadaljuje….
