Že naslov pove, da sem vedno govorila, jaz pa ne, pri meni pa ne bo tako, moji otroci bodo spali samo v svoji sobici,… Nooo, saj res do 7 mesecev sta obe hčeri bili poleg moje postelje, ampak le v svoji zibelki in nikoli na zakonski postelji. Super je bilo tudi to, da sem se lahko kdaj naspala celo noč v kosu, ker jih nisem dojila jih je lahko prevzel mož. Taro smo namreč nosili in cartlali tako dolgo, da je zaspala in še zdaj jo, ampak potem spi celo noč. Tako da je vse štimalo dokler naša Tara ni bila stara leto in pol, ko sem bila noseča in nisem smela dvigovat, komaj sem se premikala, bolečine,… Zato smo ji kupili večjo posteljo, kamor smo se z njo vlegli dokler ni zaspala in nato odšli iz sobe,…ampak nikoli ne v najini postelji. Nato pride na svet Isabella in ker smo se že pri prvi naučili, kje smo storili napake, je pri drugi bilo vse bolj kot ne z levo roko. To pomeni, da smo jo že takoj položili v posteljco, zaprli vrata in ona je spala. Mnogokrat je že kot 4mesečna dojenčica spala že celo noč,.. V glavnem bili smo v raju, nakar Isabella zboli in jo cartlamo, nosimo,… Hmmmmm, potem pa se je pričel jok in stok, ko smo jo položili v njeno posteljco, ker je ugotovila, da bi pa lahko zaspala na rokah,.. In smo že bili tam kot pri Tari. Nošenje, dokler se Silvo/mož ni odločil, da bo konec in jo položil v posteljco. Seveda se je “drla” , ampak prvi dan le 10min, drugi dan še samo malo in nato smo bili spet v starih tirnica. No, morate vedeti še to, da sta obe hčeri v isti sobi, tako da se seveda vmes ob Isabellinim jokanjem Tara zbudi in pride k nama na sredino v posteljo. Ker sva utrujena seveda nič ne rečeva, samo da bi lahko malo zaspala. Jaz ji zadnjič rečem Tari, saj bo zdaj Isa zaspala, a greš nazaj v sobico, ona pa meni: ne, ker ne morem več tega poslušat. Zdaj pa si mislite, le kaj še prihaja ane? Jap, res je, spet smo klonili. Danes spet Isabella mjavka, piska, ni ji za spat in seveda jo gremo preveriti če je vse ok, ona seveda prične jokat, da pa ne bi zbudili Tare jo Silvo odnese iz sobe in jo spet nosi, v upanju, da takoj zaspi in jo da nazaj v posteljo. In seveda spet nošenje, cartlanje, nakar jo hoče položiti v posteljco spet jok. Omg. Spet pazit, da se Tara ne zbudi,… Zato jo imava v najini postelji, ampak ji seveda nič ne paše, noben ne spi in nato prikoraka še Tara. Sliši se le stopicanje in glasek k mamici bi šla. V glavnem, na koncu pristanemo ob 5h zjutraj vsi neprespani, v najini zakonski postelji.
No, katere “male stvari” pa vam še nisem povedala…midva z možem sva imela namreč pred 7leti test že pri Partyu, ampak sva na testu pogrnila po celi črti, kajti Party spi ne le samo pri nama v zakonski postelji, ampak celo na moji ali Silvotovi glavi 😉 K sreči je Silvo takrat, ko sva kupovala novo vodno posteljo vztrajal, da mora biti najmanj 200×200, tako da smo lahko danes vsaj malo zamižali vsi skupaj. No ja do 6h, ko pa ni več nič druga pomagalo, kot da se gledajo risanke 😉 Upam, da se te noči ne bodo ponavljale, kajti to ni za nikamor in zdaj res verjamem tistim mamam, ko rečejo, da so skozi utrujene, ker otroci spijo z njimi. Jap, ne znam si predstavljati, da bi se to ponovilo, ker sem čist polomljena. Jaz nujnooo potrebujem svoj meter spalne površine, brez udarcev in brez, da moram preverjati ali je kdo pokrit ali ne,… Klanjam se vsem, ki to zmorete in ste kljub temu naspani, polni energije in uspešni.
Pa srečne nočke želim***
Več o naših prigodah od poroda naprej je v mojih blogih: SREČNA MAMA
Že naslov pove, da sem vedno govorila, jaz pa ne, pri meni pa ne bo tako, moji otroci bodo spali samo v svoji sobici,… Nooo, saj res do 7 mesecev sta obe hčeri bili poleg moje postelje, ampak le v svoji zibelki in nikoli na zakonski postelji. Super je bilo tudi to, da sem se lahko kdaj naspala celo noč v kosu, ker jih nisem dojila jih je lahko prevzel mož. Taro smo namreč nosili in cartlali tako dolgo, da je zaspala in še zdaj jo, ampak potem spi celo noč. Tako da je vse štimalo dokler naša Tara ni bila stara leto in pol, ko sem bila noseča in nisem smela dvigovat, komaj sem se premikala, bolečine,… Zato smo ji kupili večjo posteljo, kamor smo se z njo vlegli dokler ni zaspala in nato odšli iz sobe,…ampak nikoli ne v najini postelji. Nato pride na svet Isabella in ker smo se že pri prvi naučili, kje smo storili napake, je pri drugi bilo vse bolj kot ne z levo roko. To pomeni, da smo jo že takoj položili v posteljco, zaprli vrata in ona je spala. Mnogokrat je že kot 4mesečna dojenčica spala že celo noč,.. V glavnem bili smo v raju, nakar Isabella zboli in jo cartlamo, nosimo,… Hmmmmm, potem pa se je pričel jok in stok, ko smo jo položili v njeno posteljco, ker je ugotovila, da bi pa lahko zaspala na rokah,.. In smo že bili tam kot pri Tari. Nošenje, dokler se Silvo/mož ni odločil, da bo konec in jo položil v posteljco. Seveda se je “drla” , ampak prvi dan le 10min, drugi dan še samo malo in nato smo bili spet v starih tirnica. No, morate vedeti še to, da sta obe hčeri v isti sobi, tako da se seveda vmes ob Isabellinim jokanjem Tara zbudi in pride k nama na sredino v posteljo. Ker sva utrujena seveda nič ne rečeva, samo da bi lahko malo zaspala. Jaz ji zadnjič rečem Tari, saj bo zdaj Isa zaspala, a greš nazaj v sobico, ona pa meni: ne, ker ne morem več tega poslušat. Zdaj pa si mislite, le kaj še prihaja ane? Jap, res je, spet smo klonili. Danes spet Isabella mjavka, piska, ni ji za spat in seveda jo gremo preveriti če je vse ok, ona seveda prične jokat, da pa ne bi zbudili Tare jo Silvo odnese iz sobe in jo spet nosi, v upanju, da takoj zaspi in jo da nazaj v posteljo. In seveda spet nošenje, cartlanje, nakar jo hoče položiti v posteljco spet jok. Omg. Spet pazit, da se Tara ne zbudi,… Zato jo imava v najini postelji, ampak ji seveda nič ne paše, noben ne spi in nato prikoraka še Tara. Sliši se le stopicanje in glasek k mamici bi šla. V glavnem, na koncu pristanemo ob 5h zjutraj vsi neprespani, v najini zakonski postelji.
No, katere “male stvari” pa vam še nisem povedala…midva z možem sva imela namreč pred 7leti test že pri Partyu, ampak sva na testu pogrnila po celi črti, kajti Party spi ne le samo pri nama v zakonski postelji, ampak celo na moji ali Silvotovi glavi 😉 K sreči je Silvo takrat, ko sva kupovala novo vodno posteljo vztrajal, da mora biti najmanj 200×200, tako da smo lahko danes vsaj malo zamižali vsi skupaj. No ja do 6h, ko pa ni več nič druga pomagalo, kot da se gledajo risanke 😉 Upam, da se te noči ne bodo ponavljale, kajti to ni za nikamor in zdaj res verjamem tistim mamam, ko rečejo, da so skozi utrujene, ker otroci spijo z njimi. Jap, ne znam si predstavljati, da bi se to ponovilo, ker sem čist polomljena. Jaz nujnooo potrebujem svoj meter spalne površine, brez udarcev in brez, da moram preverjati ali je kdo pokrit ali ne,… Klanjam se vsem, ki to zmorete in ste kljub temu naspani, polni energije in uspešni.
Pa srečne nočke želim***
Več o naših prigodah od poroda naprej je v mojih blogih: SREČNA MAMA