Kulinarično doživetje v Harfi #urškaguzelj #blog #srečnaurška #vegi

Sharing is caring!

Danes pa vam z velikim veseljem predstavljam mojo kolegico srečno Urško Guzelj, ženo Jureta in mamo hčerke Natalije. Pred kratkim je pričela s svojim novim projektom za izmenjavo igrač, ki ga bova predstavili v kratkem tudi na srečni. Tokrat pa z vami deli Urška svoje mnenje o vegetarjanski hrani v Restavraciji Harfa. Urška je moj jin oz. jang bi lahko rekla, kajti jaz zelo dobro presodim jedi, ki vsebujejo meso, ona pa vegi kuhinjo. Zato sem vesela, da deli ta blog z nami srečnimi bralci 😉

 

Kulinarično doživetje v Restavraciji Harfa

Teden restavracij nama z možem ni tuj, saj sva v sklopu tega projekta obiskala že kar nekaj odličnih slovenskih restavracij, kot so Restavracija JB v Ljubljani, Gostilna Krištof v Predosljah pri Kranju, Gostišče Grič v  Šentjoštu nad Horjulom in Gostilna Dvor Jezeršek na Zgornjem Brniku.

Do dveh let nazaj sem bila vsejedka, vendar sem morala zaradi zdravstvenih težav opustiti mleko in mlečne izdelke, ribe, meso mi pa tako ali tako ni več dišalo. Nisem zagrizena vegeterijanka, niti veganka, vendar jem tisto, kar mi ustreza. Včasih se tudi pregrešim, zlasti pri torticah 😉

Večina restavracij in gostiln ponuja mesni ali ribji meni, vendar po pravici povedano mi to več ne »diši«,  oziroma sem postala izbirčna 😉 V preteklem letu sem bila posebej navdušena nad vegeterijanskim menijem Restavracije Harfa, vendar so bili vsi termini že zasedeni. Priznam, tudi jaz sem klicala »last minute«. To pomlad pa mi je uspelo. Večerja je bila več kot odlično presenečenje za možev 30. rojstni dan.

Restavracija se nahaja v IC Vič na Koprski 98.  Že samo parkirišče ob 20.00 zvečer je bilo nabito polno, in takoj sva vedela, da je to dober pokazatelj, da se tu dobro jé. Vzdušje v restavraciji je bilo prijetno in sproščujoče, nanj so vplivale tudi barve – olivno zelena v kombinaciji z rjavo. Posedla sva se za mizo, vmes pokomentirala zvare na mizi (moževa poklicna deformacija), ko je do naju pristopil prijazen natakar, ki naju je takoj prepoznal, saj je stregel na najini poroki. Po kratkem prijetnem klepetu nama je priporočal belo vino. V zelo kratkem času sva dobila predjed, in sicer je Jure dobil telečje zvitke s cvetačnim tatarjem, mariniranimi šparglji in zeliščno črto, jaz pa sem dobila bio vegansko pašteto na način Harfa na daikon repi, s popečenimi jurčki in tartufi. Zvitki so bili po moževem mnenju dovolj pečeni, všeč so mu bili tudi šparglji, ki so še prijetno hrustali. Jaz sem pašteto zmazala brez kruha, repa je bila prijetnega okusa, čisto nič kisla, najboljši pa so bili jurčki.

predjedharfa

Najslednji hod je bila hladna juha iz mladega korenčka z žličnikom iz pomaranče in ingverja. Žličnik je bil skutin, vendar verjamem, da v Harfi skrbno izbirajo kvalitetne surovine, tudi skuto, zato sem ga vseeno poskusila. Korenje ima pa svojo zgodbo oziroma bolje rečeno moro še iz otroštva. Zadnje čase ga poskušam vpeljati tudi na naš jedilnik, ponovitev je pri nas doživela le korenčkova juha s kokosovim mlekom. Ampak tale juha iz Harfe me je pa sezula… Malo je manjkalo, da bi rekla, če lahko prinesejo repete. Ampak se ne spodobi 😉

Po juhi je prišla glavna jed. V mesnem meniju je bila piščančja Ballotina nadevana z gosjimi jetri in lešniki na omaki iz vipavske slanine ter suflejem iz skute, pistacij, goji jagod in črnega oreha ter sušeni sladki krompir. Vegi glavna jed pa so bili domači pirini žlikrofi z regratovim pestom, mandeljni, ocvrto čebulo in prekajenim tofujem. Nisem ravno ljubitelj soje in tofuja, vendar je prekajeni tofu dodal tisti vonj in okus po zadimljenosti. Jure je mislil, da ne bo doživel wow efekta, ker je bilo na maniju piščančje meso, vendar je takoj pokomentiral, da je bil super sočen, tudi nadev je bil okusen, piko na i sta dala še štrukelj in pire.

GLJED

Z sladico sva dobila hruškovo tortico s karamelo, lešniki in sladkimi rezanci. Po izobraževanju izdelave tort pri znanem slaščičarju Naserju Gashiju, sva oba spremenila standarde okušanja sladic. Spodnji del sladice, piškotek, je bil malce presuh, pohecala sva se tudi na račun jagode in »perja«, saj sva dejala, da je odstranjevanje neužitnega dela jagode gotovo mišljeno kot gostovo udejstvovanje. Kakorkoli, kombinacija karamele, lešnika in hruške je bila izredno okusna, tisti glavni pok pa je dodala meta.

Če zaključim, kulinarično razvajanje v Ljubljani je bilo prav prijetno. Prevladovali so čudoviti in pristni okusi in večerjo naredili posebno. Kasneje sem izvedela od prijateljice, da je šefova žena veganka, zato so na meni dodali še vegeterijansko različico. Seveda so se ob predhodni najavi pripravljeni popolnoma prilagoditi veganom in tudi drugim (zdravstenim) dietam. To je tisto, kar gostilno naredi posebno, zato apeliram, da se tudi druge gostilne, kljub omejenim budgetom za Teden restavracij, prilagodijo gostu v največji možni meri.

Avtorica zapisa: Urška Guzelj

Komentarji

comments

Sharing is caring!

Comments are closed.