Ko sem to prebrala na prijateljičinem FB zidu, sem ob tresajočih gibih in oroselih očeh rekla:
TOČNO TAKO BOM NAREDILA 
Moji hčeri mi res večkrat rečeta mami a lahko greš zraven spat, a lahko gledaš z mano risanko,…pa se mi to zdi potrata časa, ker moram delat na računalniku,… Zato sem včasih popolnoma pod stresom, ker imam slabo vest, ker nisem z otroci, če pa sem pa imam slabo vset, da sedim pred TV in ne delam,… Ko pa sem prebrala podoben sestavek kot je spodaj, pa sem si rekla, sprosti se mami! 🙂
Kaj menite ve, bomo danes/jutri/za vikend vse tako naredile?
To jutro bom stopila čez kup perila
in te odpeljala v tebi najljubšo igralnico,
da se boš tam igrala.
To jutro bom pustila posodo
v pomivalnem koritu
in ti dovolila, da me naučiš
sestaviti tvoje puzzle.
To popoldne
bom izključila telefon
in pustila računalnik ugasnjen,
s teboj bom sedela na sedežni
in gledala tvoje risanke.
V tem popoldnevu niti enkrat
ne bom zavpila nad teboj,
še takrat ne bom zagodrnjala,
ko boš kričala in jokala
za sladoledarjevim tovornjakom,
pač pa ti bom kupila eno lučko,
če se bo pripeljal mimo.
To popoldne me ne bo skrbelo,
kaj boš, ko odrasteš,
ne bom ponovno premlevala
vsake odločitve,
ki sem jo sprejela v zvezi s teboj.
To popoldne ti bom dovolila,
da mi pomagaš peči mafinčke in
ti ne bom visela čez ramo,
da bi jih popravljala.
To popoldne nas bom peljala
v “McDonalds na Happy meal”,
da boš lahko dobila obe igrački.
Ta večer te bom držala v objemu
in ti povedala zgodbico o tvojem rojstvu
in kako zelo te imam rada.
Nocoj ti bom pustila čofotati v banji
in se ne bom razjezila, ko boš škropila.
Nocoj ti bom pustila ostati dolgo pokonci,
sedela bova v dnevni sobi ob kaminu in preštele vse zvezde.
Nocoj bom ob tebi dolge ure,
zamudila bom svojo najljubšo oddajo na TV.
Nocoj,
ko ti bom šla s prsti skozi lase
bom enostavno hvaležna, da
imam največji dar,
ki je kdajkoli bil podarjen.
Mislila bom na matere in očete,
ki iščejo svoje izginule otroke,
na matere in očete, ki obiskujejo
grobove svojih otrok namesto njihovih sobic,
na matere in očete,
ki po bolnišničnih sobah gledajo
nesmiselno trpljenje svojih otrok
in v sebi kričijo, da ne zmorejo več.
Ko te bom poljubila za lahko noč,
te bom še tesneje
in še malo dlje stiskala k sebi.
Takrat se bom zahvalila zate.
Ničesar drugega ne bom prosila,
kot za še mnogo zdravih dni, tednov, let s teboj…
Mami Tamara 🙂 <3
