POROD ŠT. 2 :) PRINCESA ISABELLA***

In prišel je dan D 🙂 En teden pred porodom sem bila na vseh preiskavah za carski rez in smo se skupaj z ginekologi in pediatri odločili še počakati en teden s carskim rezom, da bi naša Isabella še malo pridobila na kilaži. Moje nosečniške bolečine so bile zdaj enake kot cel zadnji mesec, ampak če zdržiš tako dolgo je en teden malenkost za dober namen. Vse to zdržiš zato, da bi z novorojenčkom res bilo vse vredu 🙂 Zato smo se potem odločili za porod 14dni pred rokom poroda, da ne bi prišlo do popadkov, kajti jih moja maternica glede na prvi porod ne bi prenesla,.. 🙁 Izbrala sem datum 1.9., kajti je takrat rojen tudi moj dedi, ki je prav letos praznoval 80 let 🙂 To je bilo zanj presenečenje, kajti z možem sva datum zadržala zase. Želela sem si čimmanj stresnega poroda in tiste zadnje dneve preživet brez 101 vprašanja od vseh domačih ali si ok, vse vredu, a te je strah,… Zato sva povedala le najini nečakinji, ki je pazila Taro med tem, ko sva midva šla v porodnišnico po njeno sestrco 🙂

30.8.2014 ZADNJI NOSEČNIŠKI DAN 😉

Priprave na porod: lahko prebavljiva hrana, tekočina, meditacija, cartanje s Taro, Partyem in možem, pospravljanje, čiščenje, kuhanje, peka štrudla, foto “sesion”.. Polno zaposlena 🙂 Tukaj je seznam stvari, ki sem jih naredila v zadnjih dnevih pred porodom: http://www.srecna.si/index.php/srecna-nosecka/blog-tamara-fortuna/51-srecna-nosecka/blog-tamara-fortuna/295-zadnji-dnevi-pred-porodom

Zvečer sem kar hitro utrujena zaspala, ampak sem se zbudila okoli 2h in nisem mogla zaspat nazaj. Tremaaaaa 😉

1.9.2014 ISABELLA PRIHAJA 🙂

Mislila sem, da me tokrat ne bo nič strah, kajti huje kot je bilo prvič, skoraj ne bi moglo biti. Nekaj o moji prvi  porodni izkušnji: http://srecna.si/index.php/srecna-nosecka/blog-tamara-fortuna/51-srecna-nosecka/blog-tamara-fortuna/255-v-8-mesecu-nosecnosti

Zato sem bila presenečena nad sabo, da ko sva z možem ob 5h zjutraj vstala se oblekla, vzela vse stvari in se odpeljala od doma, da me je pričelo zvijati, trema, slabost, malo sem se tresla, ampak ni bilo hujšega vse dokler nisva prišla do Postojne. Vmes seveda je bil prisoten tudi “gospod Murfi” in sva naletela na zastoj. Ob 6h pa sem bila že naročena za CR. Na koncu sva bila v porodnišnici le 5 minut kasneje, ampak živčki so delali na polno 😉

ctgbolnica

PORODNIŠNICA POSTOJNA PRED PORODOM:

Najprej CTG, UZ, papirologija, preoblekli so me v haljo za operacijo in nato sem dobila “infuzijo” antibiotike, tekočino,.. V sobi je z menoj bil mož. Obiskali so me kirurg, ginekologinja in porodničar, nato pa še anastezistka, s katero sva se zaradi mojega podzavestnega strahu, ki je prešel v zadnjih minutah v zavest, odločili kar za splošno anastezijo (prvič sem imela epiduralno anastezijo, kjer med porodom oz. cr-jem bediš, mož je lahko ob tebi ter takoj po porodu lahko vidiš svojega otroka).

anastezija ctg

Odpravila sem se v operacijsko sobo. Gledam vse doktorje in sestre okoli sebe kako so vsi prijazni in imam občutek kot da smo veliki prijatelji, doma na kavču pijemo kavico in debatiramo.. Za njih je namreč to enostaven poseg, ki ga naredijo nekajkrat dnevno, a zame je to ogromno več: čustva, bolečina od nosečnosti, strah pred zapletom, strah ker sem imela prvič slabo izkušnjo, strah za otroka in zase,…  Vedela sem, da sem v najboljših rokah (operiral me je DR. MERLO, ki mu popolnoma zaupam, prav tako sem ob sebi imela anestezistko DR. GOLUBOVO, ki me je bodrila in mi bila velika opora,..) zato sem se počutila varno, a kljub temu me je bilo “strah” tresla sem se kot “šiba na vodi” kot da bi me zeblo, čeprav me ni. Zato so me morali malo “omamit” me nasmejati, da sem se umirila. Vstavili so mi kateter, me obrili, obrisali in polili s tekočino za dezinfekcijo. Nato sem zaslišala le še mojo predrago anastezistko Dr. Golubovo, ki mi je rekla Tamara zdaj pa boš zaspala, jaz pa sem si mislila in ko se zbudim bom videla nekaj najlepšega,…in potem se več ne spomnim ničesar.

po porodu

PO CARSKEM REZU:

Ko sem se zbudila sem najprej videla moža, nasmejanega do ušes, ki mi je takoj pokazal vse fotografije naše novorojenke s popkovnico, brez, povito, nagico in oblečeno v njegovih rokah 🙂 In nato jo vidim še v živo : bila je lepa, nič pomečkana, popolna novorojenčica, ki je prišla na svet brez stresa in bolečin,…videti je bila tako umirjena in prav vedela je kam spada – v moje roke 🙂 in v moje <3 Tokrat me ni bilo strah kako jo bom prijela, kaj bom naredila , kajti že imam prakso in občutek od prvorojenke Tare Siane. Zato lahko zdaj potrdim, da je res tako kot reče večina mam, v drugo je lažje, brez strahu, da bi naredila kaj narobe,..zato se tudi hitreje začutiš, stisneš,… 🙂

To je res popoln trenutek v življenju in za vedno se ga spominjaš.

Naknadno sem izvedela, da se je Isabella v trebuščku v zadnjem tednu tolikokrat obrnila, da je bila 3 krat ovita s popkovnico okoli vratu in med carskim rezom je žal spet prišlo do krvavitve moje maternice, ki mi je nagajala že obe nosečnosti, zato sva s Silvotom (možem) zahvalna, da se je vse lepo izteklo, da smo vsi živi, zdravi in upava, da bomo tudi ostali srečni oz. Fortuna family še naprej 🙂 

V nadaljevanju sledi, kako je sprejela sestrco naša Tara Siana in moje okrevanje po carskem rezu v porodnišnici ter doma 🙂

Komentarji

comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prijavite se na e-novičke!