Verjetno vsi poznate ta rek že od starih staršev: ko imajo hudiči mlade,… To se je zdaj zgodilo tudi nam 🙁 Namreč po porodu sem končno skoraj popolnoma okrevala in upala na spet “normalno” srečno, zdravo življenje z družino in evo…operacija nohta, nato viroza (center za ravnotežje-vrtoglavica, pritisk v ušesih, sinusi,..) in ko sem bila že skoraj vredu zbolita naši pikici (prehlad), nato pa še možek, ki je šel le na pregled srca zaradi aritmije in so ga kar“zaprli” v UKC, ker jim ni bilo jasno kaj se dogaja z njegovim srcem in pritiskom,… Tako da smo bili naenkrat vsi “bolni” 🙁 Tara Siana pa je med tem dobila še norice 🙁 V glavnem domine padajo ena za drugo in samo upam, da se v kratkem spet sestavijo nazaj.
Da pa vam podam še malo več “filmske resničnostne drame” pa vam povem, da je moj dragi ležal na intenzivni, ko sva imela obletnico 6 let poroke 🙁 Namesto razvajanja v spaju in fensi večerjice v dvoje, ki sem jo planirala,..smo bili v UKC “spaju” z home-made “prešvercano” kočerjo 😉 🙁 P.s. mogli bi me videti z kovčkom na koleščkih hoditi po doooolgem hodniku v Ukc-ju…počutila sem se kot stevardesa ;))))
Ostati sam doma, ko si bolan, z dvema bolehnima otrokoma je resssss težko. To ni le biti z dvema nad 3 leta starima otrokoma, ki že razumeta kaj je prav in narobe,..ampak z 2 mesečno pikico, ki ima krčke in poln nosek in je skozi na rokah in z 2 letno z noricami obdano in seveda tečkasto bolehno pupico… Vmes so bili trenutki, ko sem jih kar pustila za nekaj minut, da se “dereta” in šla v kopalnico, da sem se spravila v red (ušesa pritisk, sinusi, vrtoglavica in seveda ob enem “živčki”) in potem sem šla pomirjena nazaj. To ne pomeni, da sem slaba mama, ampak saj veste srečna mama = srečni otroci = srečna družina,… 😉 Zato sem na pomoč poklicala mojo mami, kolegico Ireno in nečakinji Sabino in Mirjam, da so mi izmenično pomagale z otroci. Tako sem lahko ponoči skrbela le za Isabello in čez dan sem lahko malo pospravila, skuhala in seveda pripravila “kočerjo” za mojega dragega za obletnico, ki sva jo preživela na bolniški postelji, ampak je kljub temu bilo “romantično” 😉 Kajne moj dragi? ;)))
V vsej tej “gužvi” pa sem uspela z Isabello v rokah naredit tudi kolaž za možeka, sestavljen iz nekaj lepih spominov od zaroke naprej…z najinima pikicama pa smo narisale še slikco z odtisi rokic v spomin na 6. obletnice poroke 🙂 <3
Problem “bolniškega staleža” je tudi v tem, da če si “samostojni podjetnik” nič ne deluje brez tebe, zato bi morali biti vedno zdravi, kajti naša država ti tudi takrat ne prizanese. Bolniško si moraš sam plačat 30 delovnih dni, potem pa ti komaj prispevke plačuje zdravstvo-država oz. ti vrača ( le 80% celote po kakšnem mesecu za nazaj ), torej “jih” mi spet “kreditiramo” in če ne delaš – od kod naj bi jemali, da lahko plačamo,.. Torej od česa boš živel noben ne vpraša,… 🙁
Zraven tega, da imajo hudiči mlade je dobro poznan tudi rek: “vse je za nekaj dobro”. Zato sem se med vsem tem odločila, da ko končam porodniško najdem službo…no, mogoče celo prej 😉 , ker to je resnično preveč stresno za vse 🙁 Moja srečna.si pa bo definitivno ostala še vedno moja in vaša srečna stran … ampak žal je v Sloveniji biti “nov” s.p. preveč “rizično” za celotno družino, da bi lahko bili sigurni, da če zboliš, da bo sigurno vse “laufalo” brez nas,..
Z mojimi blogi in naslednje leto, ko se bo srečni pridružila še spletna trgovina in še eno presenečenje, ki je še v nastajanju in v dogovorih, pa vas bom seveda “osrečevala” še naprej in upam, da bom lahko delila fortuno še mnogooo let – 4 ever, ampak brez stresa 😉 <3
P.s. možeku sem dostavila v bolnico celo pojedino (hladno testeninsko solato, ki jo obožuje, club sendvičke, tortico za 6. obletnico) in seveda računalnik, slušalke in dvd-je s filmi….tako da sem mu potem rekla, da se naj počuti kot da je na dopustu in na “dragem” menegerskem pregledu, ki ga itak “državi” plačuje že cel lajf in ga do zdaj “hvala bogu” ni potreboval 😉
Zdaj je možek že doma in zato je lahko nastal tale blog.
Pa NA ZDRAVJE vsem!
